Opis
Pred nami je tretje delo iz zbirke »Antropodiceja«. Po Cogito coniunctionis in Cogito methodum je pred nami še Cogito imago dei, podoba boga izza Junga in umetnega življenja avtorja dr. Matjaža Regovca.
Napovedane predstavitve knjig: 23. 5. 2023 ob 18.00 v Knjigarni Konzorcij, predavanje 8. 6. 2023 ob 17.30 v Cankarjevem domu, poletna šola od 12. do 16. 7. na Dujčevi domačiji blizu Divače.
Podoba boga v (post)modernem pomenu ni več izdelana vnaprej, temveč jo sproti ustvarja vsak človek – individuum sam. (Post)moderna kolektivna podoba boga se izraža kot duh čas in njegove brutalne zahteve – socialna izolacija, klimatske spremembe, strahovlada …
Kaj za nas pomeni podoba boga izza Junga in izza umetnega življenja? Izza Junga pomeni temeljno vključitev in prepoznanje telesnih dejanj kot osnovnega instrumentarija telesnega cogita, s pomočjo katerega se oboje razkrivata in manifestirata obe, kolektivna in individualna novoveška podoba boga. Izza umetnega življenja pa pomeni umakniti in integrirati projekcijo še neosvobojene, inkubirane novoveške podobe boga. Projekcijo prepoznamo po značilni napeti energiji nerazrešenosti, pa tudi po strasti, vznesenosti in nerazumljivi kaotičnosti, ki obliva naš predmet čaščenja. Umik projekcije in njena integracija v človekovo zavest je počasen in postopen proces, ki vključuje potrpežljivo delo na sebi, za kar potrebujemo primerne prostorske in časovne okoliščine.
Prednovoveški človek-Jezus je umrl na križu, medtem ko se novoveški človek na nov način rojeva skozi vztrajanje v peklu in zlu najnižjega. Črna ovca naposled prepozna svojo rojevajočo se individualnost in grdi raček spozna, da je pravzaprav – labod. Vendar ta pekel in zlo nista absolutna, temveč relativna. Imata lahko stalno in kontinuirano komunikacijo z najvišjim, ki je mesto človekove diaforično-dialoško pogojene absolutne alteritete. To je mesto, na katerem se rojeva, razvija, preobraža in celi človekova nova, individualna podoba boga.
Kako je lahko zunanje umiranje boljše kot notranja smrt? Notranja smrt bi pomenila smrt zavedanja in veselja do življenja. Notranja smrt bi pomenila, da pri življenju ostane samo kolektivni človek, medtem ko individuum umre. […] Enooki zaradi odsotnosti drugega očesa ne uvidi nujnosti oblikovanja svoje lastne pozitivne svobode ter s tem odgovornosti za živetje svojega lastnega, individualno pogojenega življenja. Vsi smo tudi enooki, saj živetje svojega življenja ni niti lahko niti enostavno. Je enigma. Je enigma venomer nastajajoče nove, lastne podobe boga.
Iniciacija v duha globine torej pomeni prepoznavanje avtonomije in avtonomne celostnosti duševnosti, njenega psihičnega ega ter njegovega, to je psihičnega cogita. Zaokret navznoter, ki ga zahteva duh globine, pomeni usmerjanje pozornosti k procesu oblikovanja in prepoznavanje koaguliranih psihičnih podob kot temeljnih entitet psihi čnega cogita. To pa pomeni tudi to, da začetek razvijanja svoje lastne individualnosti in svoje lastne individualne podobe boga pomeni sprejetje podreditve, spoštovanja do neznanega in paradoksalnega ter zato ssprejetje osnovne ponižnosti do volje do življenja, ki sedaj ne izhaja več iz volje vnaprej postavljenih produktov simbolnih form, temveč iz čiste globine predsimbolnega, kakor le-to fungira tako ob prepoznavanju koaguliranih podob psihičnega cogita kakor tudi ob paralelnem prepoznavanju in zapopadku intuitivnih tirnic, ki pričenjajo kazati smer oblikovanju podob lastnega, individualnega bog.
(odlomki iz pričujoče knjige)
Zbirka Antropodiceja
Intuitivni, psihični, miselni in telesni cogito (nekoč ogenj, voda, zrak in zemlja kot elementi kozmosa) so kot štiri razsežnosti človeške zaznave, delovanja in stvarjenja temelji antropodiceje. V knjigi Cogito coniunctionis dr. Regovec oblikuje znanstveno-humanistične temelje, v Cogito methodum jih uporablja za utemeljitev praktičnega dela na sebi z Metodo IPAL, v Cogito imago dei pa razvija (post)moderno podobo boga, kakor se ta s pomočjo cogita razkriva izza Carla G. Junga in znanstvenega pojmovanja umetnega življenja.
Mehka vezava, soft touch platnice, 170 x 240 mm, 372 strani
Kazalo vsebine, Predgovor in Uvod v knjigo Cogito imago dei
Dr. Matjaž Regovec je kvalificirani jungovski psihoanalitik, doktor psiholoških znanosti (UL, mentor: zasl. prof. Janek Musek) in doktorski kandidat filozofije (UL, mentorja prof. dr. Borut Ošlaj in zasl. prof. Janek Musek). Je ustanovitelj Instituta IPAL in povezovalec njegovih tutorjev od 1993 ter avtor številnih strokovnih in znanstvenih knjig, ki so prevedene tudi v nekatere druge jezike (angleščino, ruščino, madžarščino, srbščino). Njegovo raziskovalno delo se v zadnjih letih, poleg razvoja njegovega lastnega znanstvenega organona, ki ga je poimenoval “cogito coniunctionis”, osredotoča na povezovanje Jungove Rdeče knjige z nekaterimi aktualnimi filozofskimi koncepti in še posebej na njeno obravnavo v luči Metode IPAL. Trenutno je, poleg svoje neodvisne in samostojne zasebne prakse psihoanalitske obravnave in psihoterapevtskega zdravljenja v Ljubljani, dejaven s predavanji in skupinami v Sloveniji, Rusiji in Angliji, potekajo pa tudi njegovi online seminarji v angleškem jeziku. Odprti so za udeležence vseh držav, veroizpovedi, usmeritev in prepričanj. V pripravi je več knjig s področja njegovega doktorskega filozofskega in kognitivnoznanstvenega raziskovanja, in ki vključujejo njegove izvirne psihološko-filozofske integrativnoantropološke poglede.
